PALEONTOLOGIJA

Geološke dobe

PREDKAMBRIJ

Najdaljše obdobje Zemljine preteklosti. To je obdobje, v katerem je Zemlja postala planet, dobila je svoj trdni ovoj, torej kamnine, oceane in atmosfero. Proti koncu predkambrija se začne razvijati prvo kompleksejše življenje. Prva živa bitja so bila enocelična živela pa so v okolju brez kisika (anaerobno). Ostanki teh bitij so zelo redki, saj so se kamnine, v katerih bi se lahko našli, močno preoblikovane (metamorfozirane). Najstarejši ostanki živih bitij so fosili ciaobakterij stari 3,5 mrd let in 3,4 mrd let stari stromatoliti. Mejo med arhaikom in proterozoikom zaznamuje premikanje litosferskih plošč. Zgodijo se tudi tri poledenitve. Za predkambrijsko obdobje so značilne predvsem magmatske in metamorfne kamnine.

Zanimivost: V predkambriju je nastala Luna, ki kroži okrog Zemlje noč in dan.

PALEOZOIK

Obdobje intenzivnega razvoja življenja in množičnih izumrtij. Začetek kambrija zaznamuje kambrijska eksplozija življenja. Razvijejo se kopenske rastline ter morski vretenčarji. Največja evolucijska pridobitev je bil skelet. Konec paleozoika se zgodi množično izumrtje v katerem izumre velik del takratnega življenja na Zemlji. Najbolj znani paleozoiski fosili so trilobiti in korale. Razvijejo se tudi prve ribe in dvoživke. Plazilci so razvili nov način razmnoževanja z jajcem, kar se je izkazalo za odlično evolucijsko pridobitev. V paleozoiku se zgodi tudi več izumrtij. Največja so na meji med ordovicijem in silurjem, devonom in karbonom ter permom in triasom. Prvo se je zgodilo zaradi ohlajanja podnebja. Zaradi poledenitev, je upadla gladina morja in s tem so plitvomorski organizmi izgubili svoj življenjski prostor.

Izumiranje na meji devon in karbon je prav tako prizadelo veliko morskih vrst. Ker je to izumrtje trajalo zelo dolgo, je težko določiti najverjetnejši vzrok. Obstaja več teorij in sicer naj bi izumiranje povzročil padec meteorita, padec morske gladine, anoksični dogodek ali rastlinska hipoteza. Izmrtje na meji med permom in triasom je bilo najobsežnejše izmrtje. Izumrlo je 95 % vseh vrst, med njimi tudi trilobiti. Vzrokov je več in sicer padec morske gladine in veliko sočasnih vulkanskih izbruhov.
V Paleozoiku so se vsi kontinenti združili v super celino imenovano Pangea.

ZANIMIVOST: Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj ostankov paleozoiskih rastlin.

MEZOZOIK

Mezozoik je obdobje vladanja velikih plazilcev – dinozavrov. Razvili so se tudi ptiči in manjši sesalci. Predstavlja pomembno obdobje življenja na Zemlji. Razvijejo se rudisti, morje pa preraščajo koralni grebeni. Mezozoik je tudi obdobje amonitov in s tem so tudi en pomembnejših fosilov tega obdobja. Medtem ko je premsko izumrtje prizadelo morske organizme, je preživelo kar nekaj kopenskih in se evolucijsko razvilo. V juri se razvije prvi ptič Arheopteriyx. Izumrtje na meji trias jura, izumre malo več kot 50 % življenja v zelo hitrem izumrtju. Vzrok za izumrtje je velik vulkanska aktivnost zaradi odpiranja Atlantika. Izmed morskih plazilcev so izumrtje na meji kreda terciar preživele le želve. Izumrejo dinozavri, amoniti in rudisti. Vzrok izumrtja je padec meteorita, ki je za nekaj let zastrl sončno svetlobo, s tem je padla temperatura površja. Sprožili so se potresi, požari in tsunamiji. Razpade Pangea, odpirati se začne Atlantik in ladinijski ocean.

ZANIMIVOST: najstarejši fosili žab so iz spodnjega triasa. V Sloveniji lahko preučuješ odtise dinozavrov pri Godoviču.

KENOZOIK

novi zemeljski vek
Od 66 000 000 let do danes
PALEOGEN - NEOGEN - KVARTAR

V kenozoiku, se celine formirajo v geografsko podobo današnjega sveta. Je doba sesalcev in razvoja človeka. Zaradi številnih poledenitev v kvartarju mu pravimo tudi hladno obdobje Zemljine zgodovine. V kvartarju je nekajkrat prišlo do poledenitev in s tem ledenih dob. Pred 2 500 000 let se pojavi prvi osebek roda Homo. Pripadniki Homo neanderthalensis so živeli pred 125 000 let in 30 000 let pred sedanjostjo. Pred 34 000 v Evropo pride moderni človek.

ZANIMIVOST: V kenozoiku so se začele dvigati Alpe