PODZEMNE VODE

Kemijska sestava vode

Večina površinskih in podzemnih vod je meteornih, kar pomeni, da je njihov izvor v padavinski vodi. Če primerjamo površinske in podzemne vode, je v slednjih več raztopljenih snovi, saj so le-te dalj časa v stiku z kamnino. Na sestavo vode vpliva tudi sestava kamnine.
Poznamo tudi, tako imenovane formacijske vode oz. ujete vode, ki so bile v geološki preteklosti ujete, kot porne vode v sedimente. Ne glede na količino raztopljenih snovi v vodi, tvori večino le teh, le nekaj ionov oz. spojin. Glede na vsebnosti snovi v vodi, lahko le-te razdelimo v skupine, in sicer (Verbovšek, 2018):

Glavne sestavine, ki opredeljujejo mineralizacijo in določajo tip podzemne vode;Ca^2⁺, Mg^2⁺, Na^⁺, Fe^2⁺ , HCO₃^-, CO₃^-2 , SO₄^-2, Cl^-, NO₃^- in SiO₂.

Drugotne sestavine; NH₄⁺ , Sr₂⁺, Ba₂⁺, Li⁺, Mn₂⁺, Al, As, NO₂^- , I^-, F^-, Br^-, B, P in drugi.

Sledi; ostali elementi z vsebnostjo pod 1 µg/L

*Poleg raztopljenih snovi se v vodah pojavljajo še raztopljeni plini.

Poznavanje kemijske sestave vode je tudi pomembno, zaradi vplivov elementov oz. spojin na kvaliteto podzemne vode. Določeni elementi oz. spojine v prekomerni koncentraciji v podzemni vodi, ki je glavni vir pitne vode, negativno vplivajo na zdravje človeka, rastlin in živali.
Za kar nekaj spojin oz. elementov so predpisane mejne vrednosti, ki pomenijo nevarnost za zdravje. Najbolj pogost onesnaževalec pri nas je dušik v obliki nitratov, ki je večinoma posledica prekomernega gnojenja, ter pesticidi.

Poleg anorganskih elementov in spojin pa so v vodi prisotna tudi organska onesnaževala. Med te spadajo pesticidi, industrijska topila, policiklični aromatski ogljikovodiki in onesnaževala patogenega izvora (paraziti, virusi in bakterije).

• Pesticidi; predvsem atrazin in desetilatrazin; gre za pesticida, namenjena zatiranju plevela.

• Industrijska topila: so organske spojine , ki se uporabljajo v industriji, predvsem za čiščenje kovinskih konstrukcij in tekstila. Najbolj znan predstavnik je PCB. Pri nas je najbolj znano onesnaženje s PCB na izviru Krupe, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Onesnaženje se je zgodilo zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov, ki so vsebovali PCB. Slednjega so uporabljali v kondenzatorjih. Industrijska topila so kancerogena.

• Policiklični aromatski ogljikovodiki: spojine, ki nastanejo pri nepopolnem zgorevanju organskih snovi ali pri industrijskih dejavnostih, povezanih s pretvorbo olja in premoga. Teh spojin obstaja več kot 100.

• Paraziti, virusi in bakterije: Najbolj znane so bakterije in sicer; Salmonela, Vibrio cholerae (povzročajokolero, ki se je v 19. stoletju razširila v Evropi), E. coli, enterokoki, …

Ali je lahko podzemna voda tudi pitna voda, je torej odvisno od njene kemijske sestave. Kakšna mora biti kemijska sestava pitne vode, določa Pravilnik o pitni vodi. Le ta je dostopen na spletni strani, na povezavi:
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV3713

V pravilniku o pitni vodi so določene mejne vrednosti za elemente in spojine. Če so te vrednosti v vodi presežene, voda ni pitna.
Pri nas skrb za monitoring in spremljanje kemijskega stanja podzemne vode poteka na dveh ravneh. Kakovost pitne vode redno preverjajo številna javna komunalna podjetja, poleg njih pa spremljajo kemičnega stanja izvaja tudi Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor - ARSO.