POBOČNI PREMIKI

Pobočni premiki in razdelitev

Pobočni premiki so različna gravitacijska gibanja zemeljskih in kamninskih mas po pobočju navzdol. Glede na način gibanja pobočne mase poznamo različne pobočne premike, in sicer:

– Padanje kamenja (npr. skalni podori),
– Zemeljski, kamninski in hribinski plazovi,
– Masni tokovi (npr. drobirski tokovi).

Opisi pobočnih premikov

SKALNI PODORI

Padanje je opredeljeno kot prosto padanje, poskakovanje, kotaljenje in odbijanje dela kamnine, sedimenta ali preperine ob navpičnem ali po strmem pobočju. Nekatere skale in kamnine se lahko ustavijo, ko trčijo ob drevo. Skalni podori so vezani predvsem na alpski in hriboviti svet, kjer se nahajajo strme stene in kjer so reke globoko med kamnine vrezale svojo strugo, problematični pa so tudi drugi predeli, npr. okoli Idrije in Zasavja. Na žalost se skalni podori zgodijo brez predhodnih znakov in so izredno hitri, pogosto pa jih lahko sprožijo potresi.

Slike: Skalni podor

PLAZOVI

Zemeljski in kamninski plazovi se pojavijo, ko material kot enotno telo zdrsi po drsni ploskvi navzdol. Navadno se lahko plazovi zgodijo ob močnem deževju, ko se material prepoji z vodo, ob potresih, človekovih posegih v naravo, izkopavanju pobočja ter obtežbi pobočja. Na plazenje tal nas opozarjajo tudi določeni znaki v naravi. To so predvsem razpoke v tleh, valovit teren in sabljasto ukrivljena drevesa.
Med plazove spadajo tudi usadi, ki nastanejo ob močnih padavinah, ko se preperina kamnine (tla) prepoji z vodo in se skupaj s travo spremeni v blato. Preperina nato zdrsne po pobočju navzdol v obliki manjšega plazu oziroma usada. Ob tem se pojavi značilen odlomni rob. Usadi oz. preperinski plazovi so tudi najpogostejši primeri pobočnih premikov v Sloveniji. Največja težava se pojavi, ko se usadi pojavijo ob hišah ali pa ob cestah, saj destabilizirajo hišo in poškodujejo ceste.

Slike: Usad

MASNI TOKOVI

Masni tokovi so zmesi vode in slabo sortiranega materiala, ki nastanejo ob močnih padavinah. V primeru, da imamo samo glinasti ali meljasti material z vodo, je to blatni tok. Če pa je toku primešana še večja količina sedimenta, kot so kamnine, skale ali pa tudi drevesna debla, je to drobirski tok. Lahko jih sprožijo tudi potresi. Veliko težavo masni tokovi predstavljajo predvsem v tem, da se lahko pojavijo v nekaj sekundah, brez predhodnih opozoril, njihova rušilna moč pa predstavlja nevarnost tudi za življenje ljudi.
Masni tokovi se lahko premikajo tako hitro, kot hodiš oz. tečeš (nekaj kilometrov na uro) ali pa so hitri, kot avtomobili na avtocesti (več kot 100 km/h).

Slike: Plaz Stože, Log pod Mangartom, november 2000