Pobočni premiki so gravitacijsko gibanje večje količine zemlje, blata in kamenja po
pobočju navzdol. Slovenija je zaradi velike razgibanosti terena močno podvržena pobočnim
premikom. Po podatkih raziskav je tem procesom izpostavljena kar četrtina slovenskega
ozemlja, na katerem naj bi živelo okoli petina prebivalstva. Med pobočnimi premiki so
najbolj pogosti zemeljski plazovi, podori kamenja in drobirski tokovi, ki se vsi
pojavljajo v Sloveniji.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem pobočnih premikov, so geologi, tisti, ki
se ukvarjajo s sanacijo plazov pa Inženirski geologi. Naloga geologa je, da detaljno
preuči teren in pravočasno prepozna znake pobočnih premikov, da se ljudje umaknejo iz
ogroženega območja. Glede na tip pobočnega premika geolog v sodelovanju z gradbeniki
oziroma geomehaniki določi tip preventivnih ukrepov ali sanacij, ko se pobočni premiki
sprožijo.