POBOČNI PREMIKI

Vrste kamnin in kje v Sloveniji so najpogostejši pobočni premiki

Velik povod za pobočne premike ima tudi kamninska podlaga pod nami. Ko imamo zaporedje kamnin, kjer se menjavanjavajo različni tipi kamnin, nam lahko to povzroči težave. Ko je na primer med plastmi apnenca vmes plast gline, ki se hitro napoji z vodo, lahko gmota kamnin nad njo zdrsi po pobočju navzdol.

Zato je pomembno, da poznamo kamnine, po katerih hodimo in da ustrezno gradimo hiše in vasi. Vsaka kamnina ima svoje lastnosti in se drugače odzove na različne zunanje dejavnike, ki vplivajo nanjo.
Za bolj podroben opis različnih tipov kamnin in za pomoč določitve kamnin na terenu naj ti bo v pomoč aplikacija, ki so jo razvili študentje geologije:
http://kamencheck.digied.si

Geološka karta Slovenije je osnovni geološki element s podatki o sestavi kamnin, njihovi starosti, tektonskih enotah, nahajališčih mineralnih surovin, voda,… Uporabljamo jih pri znanstvenem raziskovanju, načrtovanju gradenj, gozdarstvu in vseh različnih posegih v naravo.

Povezava na Geološko karto Slovenije v merilu 1 : 100.000 :
https://biotit.geo-zs.si/ogk100/

Vsi pobočni premiki so vezani na strma pobočja, kjer je material nestabilen. Najpogosteje pobočne premike sprožijo ekstremno močne padavine. Zato so v Sloveniji najbolj pogosti pobočni premiki v alpskem in hribovitem svetu, kjer najdemo razgaljene kamnine s strmimi pobočji ali vertikalnimi stenami.