POBOČNI PREMIKI

Preventivni ukrepi in sanacija

ZEMELJSKI PLAZOVI:

Najpogosteje pri zaustavljanju zemeljskih plazov uporabimo drenaže. Gre za ukrep, kjer skušamo z različnimi ukrepi (globoke drenaže, površinske cevi ipd.) spraviti vodo ven iz plazu.

Slika: Drenaža

V skrajni sili je zelo hiter in enostaven ukrep tudi prekrivanje plazu s PVC folijo, če je ta na voljo. Drugi ukrepi so odkopavanje materiala, ki bi lahko splazel, pogozdovanje in utrjevanje pobočja. V kolikor lažji ukrepi ne zadoščajo, se poslužimo večjih gradbenih del, ki zajemajo predvsem izgradnjo podpornih in opornih zidov, ki podpirajo pobočje in preprečujejo splazitev. Še bolj učinkoviti ukrepi so izgradnje pilotnih sten.

Slika: Pilotne stene nad avtocesto

MASNI TOKOVI:

Poznamo pasivne in aktivne ukrepe za obrambo pred masnimi tokovi. Z aktivnimi ukrepi preprečimo možnost nastanka drobirskih tokov. To naredimo tako, da preprečimo vtekanje vode v območje, kjer je material nestabilen, in ga dreniramo. Na stabilnost pobočja vpliva tudi vegetacija, zato je pomemben preventivni ukrep tudi pogozdovanje v potencialno nevarnih izvornih območjih. Kjer se da, naredimo tudi stabilizacijo brežine.

Z pasivnimi ukrepi lahko ustavimo oz. ublažimo masne tokove, ko se ti sprožijo. Ustavimo jih z zaščitnimi strukturami, kot so zadrževalne pregrade, usmerjevalni nasipi in zadrževalni bazeni. Z njimi zmanjšamo hitrost in pretok toka, lahko pa tudi s fizičnimi ovirami preusmerimo smer toka stran od vasi in mest.

Slika: Zadrževalna pregrada masnih tokov

SKALNI PODORI:

Pri padajočih skalah se najbolje zaščitimo, če iz območij, kjer padajo skale umaknemo prebivalce ali objekte. V kolikor to ni možno, se izgradi posebne zaščitne lovilne mreže, ki padajoče skale ujamejo in preprečijo nadaljevanje poti po pobočju navzdol.

Slika: Lovilne mreže

Podoben ukrep je izgradnja visokega betonskega zidu, ki prav tako ustavlja padajoče kamenje. Najboljši, a najdražji ukrep pa je izgradnja t.i. cestne galerije – nad cestnim odsekom zgradimo betonsko streho, da je cesta zaščitena podobno kot v predostu.
V primeru, da skal, ki bi lahko padle, ni veliko, se lahko vsako posebej pričvrsti v pobočje. Ponekod se poslužujemo tudi tega, da jih na mestu razbijemo na manjše kose, ki imajo manjšo stopnjo ogroženosti.