POBOČNI PREMIKI

Sprožilci pobočnih premikov

Na nastanek pobočnih procesov vpliva več dejavnikov. Te lahko delimo na geološke, geomorfološke dejavnike, ostale naravne dejavnike in človeške dejavnike.
Najpomembnejši geološki dejavnik je, iz kakšne kamnine ali zemljine je območje zgrajeno. V kolikor je na območju zelo trdna kamnina, je verjetnost plazenja zelo majhna. Obstaja le možnost skalnih podorov, če je pobočje zelo strmo. V kolikor je na območju zelo mehka zemljina, ki je podvržena visoki eroziji, lahko že na zelo položnem pobočju pričakujemo zemeljski plaz.

Drug pomemben dejavnik je naklon pobočja. Bolj kot je naklon pobočja večji oziroma strm, večja verjetnost je, da bo prišlo do plazu, skalnega podora ali sedimentnih tokov.

Naslednji naravni dejavnik pri sprožanju pobočnih procesov je voda. Vodna erozija je na območju Slovenije daleč prevljadujoča. Najintenzivnejša erozija in transport kamninaskega materiala deluje linijsko vzdolž hudournikov (hudourniška erozija), pri nas značilna za alpski in hriboviti svet. Ob vodotokih, poleg globinske erozije v njihovem dnu, nastopa še bočna erozija, katere posledica je širjenje struge v boke in ogrožanje terena ob vodokotu. Voda izvira predvsem iz padavin, torej več kot je padavin, bolj verjetno je, da bo nastal pobočni premik. Seveda mora voda pasti na pobočje, ki ima dovolj velik naklon in kamnino oziroma zemljino, ki je podvržena plazenju.

Ostali naravni dejavniki so pogojeni z vremenom. V hladnih pogojih voda zaide v razpoke kamnine, kjer zmrzne in s tem pospešuje mehansko preperevanje kamnine. To povzroči, da kamnina razpade na veš kosov in je bolj šibka. Seveda lahko pa tudi tektonsko delovanje in potresi vplivajo na nastanek pobočnih premikov.

Človeški dejavniki so lahko zelo pogost faktor sprožitve, saj ljudje s svojimi dejavnostmi pogosto ustvarimo pogoje za plazenje. Na primer naredimo usek za cesto, kar povzroči veliko strmejši naklon pobočja, s tem pa ustvarimo bolj ugodne pogoje za sprožitev plazu.

Velikokrat se ljudje naselijo na plazovita območja, kjer se pobočni premiki dogajajo na daljša časovna obdobja (npr. na vsakih 500 let). Vmes se na območju postavi naselje, a se nato nenadoma zgodi plaz, ki se je že dogajal poprej. Velikokrat se tega prebivalci ne zavedajo, toda tovrstne dogodke lahko spoznamo z ustreznimi raziskavami okolice oziroma sedimentov na območju.