Kot smo omenili pri sprožilcih pobočnih premikov, ima človeštvo s posegi v naravo na to
velik vpliv. Zato je pomembno, da vemo, kateri posegi v naravo so škodljivi in kateri niso
škodljivi.
PRAVILNI POSEGI V NARAVO:
Vegetacija ima pomembno vlogo pri zadrževanju tal, da ne plazijo. Pomembno je, da dreves na
plazovitih območjih ne sekamo oziroma, da jih še dodatno pogozdujemo in se s tem zavarujemo
pred plazenjem. V primeru, da gradimo hišo na pobočju, je pomembno, da je konstrukcija hiše
temu prilagojena. Hiša mora stati na ustreznih temeljih, ki so vgrajeni v stabilno matično
kamninsko podlago. Ko naredimo usek za cesto, dvorišče ali parkirišče, ga moramo ustrezno
zavarovati z podpornimi zidovi in ustreznim odvodnim sistemom, da naredimo pobočje
stabilno.
NEPRAVILNI POSEGI V NARAVO:
Med nepravilne posege spadajo npr. odstranjena vegetacija, ker s tem uničimo koreninski
sisem, ki bi zadrževal zemljino. Kadar hiša ni ustrezno temeljena oz. leži na neustrezni
podlagi, se na njej pojavijo razpoke zaradi lezenja tal. Če nimamo urejenega odvodnega
sistema, se lahko zemljina pod hišo namoči in se zato zveča verjetnost, da bodo tla
splazila. Seveda tudi nezavarovani useki, naredijo pobočje nestabilno in lahko zaradi tega
hitreje pride do pobočnih premikov.
Navodila
Na spodnjih slikah so prikazani primeri pravilnih in nepravilnih posegov v naravo. Vaša naloga je, da v prazne prostore vpišete številke, kjer so napisani primeri pravilnih in nepravilnih posegov v naravo.